Klepet s Sašo Zor
V vesolju Instagrama, ki ga preplavljajo vsebine številnih odtenkov, se tu in tam kot drobci čiste sreče utrnejo profili ustvarjalcev, ki nudijo le najbolj kvalitetne in uporabne med njimi. V tem oziru ni treba iti daleč, da naletimo na profil Saše Zor. Njene srčne objave namreč ne lepšajo le našega vsakdana, temveč plementijo tudi naše misli in, kakopak, naše krožnike. Saša je namreč sila zanimiva ženska, ki vedno znova podaja roko življenju in v njem išče priložnosti za rast in razvoj. Obenem je direktorica prodaje in marketinga v ljubljanskem hotelu InterContinental, zagrizena gurmanka, predana mama sinčku Marku, ki bo kmalu postal veliki bratec in žena, če naštejemo le nekaj njenih vlog. Veseli smo, da se je temu priključila tudi vloga naše pete ambasadorke. Z njo smo nedavno preživeli nekaj čudovitih ur in poklepetali o lepoti, zdravi prehrani in še čem! Uživaj v prebranem.
1. Nam lahko zaupaš nekaj svojih lepotnih ritualov?
Moja prva misel je, da jih sploh nimam, vendar se verjetno nekdo, ki jih res nima, s tem ne bi najbolj strinjal, ker so moji lepotni rituali v meni že tako zakoreninjeni, da jih izvajam kar na nekem avtopilotu. Zame je osebno največji lepotni ritual meditacija. Ne sprosti le uma in duha, temveč tudi obrazne mišice, vse mišice napetosti v telesu, zato je to eden izmed ritualov, ki se ga poslužujem brez izjeme prav vsak večer in mislim, da blazno prispeva k temu, kaj izraža naš obraz, kaj izraža naša prezenca. Kar pa se tiče lepotnih ritualov, ki so morda bolj povezani z nego, bi rekla, da kot zaprisežena dolgolaska namenjam veliko pozornosti svojim lasem, še posebej, ker so termično obdelani, dolgi in gosti. Pri tem se držim nekaterih svojih zlatih pravil, in sicer, da hodim k frizerju na barvanje vsakih deset tednov, da se deset let barvam z isto kombinacijo pramenov in preliva, da se poslužujem pramenov le povrh glave in vsakič drugič po celi glavi. Obenem si ne likam las ter uporabljam res izbrane izdelke. Kar se tiče nege kože, zvečer skrbno uporabljam dvojno čiščenje in ne zapustim hiše brez SPF-a, vse ostalo pa je potem odvisno od dneva in okoliščin.
2. Kdaj se počutiš najboljše v svoji koži?
V bistvu takrat, ko se tudi notranje počutim pomirjeno, srečno in zadovoljno, ko uspem biti tukaj in zdaj ter ozavestiti vse svoje življenjske privilegije. Takrat, ko ne dopustim, da to, česar nimam, prevlada nad tem občutkom, kaj vse imam. Takrat se res počutim, kot da imam življenje v svojih rokah in ni odvisno od zunanjih okoliščin, ampak sem jaz tista, ki drži vajeti v rokah. Takrat sem tudi bolj nasmejana in sproščena, in če sem bolj nasmejana, sem si tudi lepša in na tak način izžarevam to energijo, ki jo tudi okolica sprejema ter dobim več odziva, ker gre ta proces v obe smeri. Seveda pa se čisto po žensko dobro počutim tudi takrat, ko sem urejena. Ni treba, da imam za to na sebi kakšen močen make-up in vedno obute pete, temveč je dovolj že to, da sem odeta v oblačila, za katera se mi zdi, da mi pašejo, so barvna in nisem oblečena le v črnino. Skratka, že malce ličil te lahko dvigne ali pa kakšen dober parfum.
3. V čem sama najpogosteje vidiš lepoto, bodisi pri ljudeh, v življenju ali stvareh?
Po naravi sem estet in mi te stvari veliko pomenijo. Gledam na to, da je moje življenje nekako simetrično, sem takšen tip človeka. Nekatere moje prijateljice se tako večkrat pošalijo, da živim v Excelu, v tem smislu, da gledam skozi neko prizmo kvadratkov in tudi na tak način zlagam te svoje slike v glavi in potem predelujem dan skozi te podobe. Estetika mi vsekakor veliko pomeni, ampak ne v obliki neke nonšalance, temveč mi je pomembna recimo že lepota izražanja. Prva stvar je tako raba jezika, potem so tu prijetni obrazi in prijetni pogledi, pozorna sem na take stvari. Delam tudi v takšnem poklicu, kjer so pomembni odtenki in sivine, nič ni črno-belo, vse gre na občutek, na doživljanje in mislim, da je lepota veliko več kot to, kar vidiš na kakšni sliki, ampak gre za te občutke.
4. Kakšno vlogo igra zate prehrana pri dobrem počutju in lepem videzu?
Na lastni koži sem izkusila, da je prehrana lahko zdravilo in pripisujem ji veliko večjo vlogo kot le zadovoljevanje določenih fizičnih potreb. V prvi vrsti jo dojemam kot eno možnost ritualov in vzgajanja določenih družinskih vrednot. V današnjih časih, ko si vsi želimo nekih instant bližnjic in se vse bolj govori o stresu ter hitrem tempu življenja, je čas, ko sede družina dvakrat na dan skupaj za mizo in uživa v doma pripravljenem obroku, za katerega je treba nakupiti vse sestavine, se pozanimati o njihovem izvoru, si vzeti čas za pripravo in pospraviti, nekaj lepega, je tradicija. Dom, ki diši po domači hrani, ima čisto en drug značaj, zato hrani posvečam ogromno pozornosti in to prenašam tudi na otroka, ki se že odziva na te impulze. V bistvu smo trenutno doma trije gurmani in to so najlepši trenutki, ko sedemo skupaj za mizo in za vikend povabimo na obisk še širšo družino, prijatelje. Ob dobri hrani se nam vedno dogajajo lepe stvari, zato jo cenim, spoštujem njen izvor in vsakega, ki s svojimi pridnimi rokami pride do tega pridelka, ta pot mi ni samoumevna.
5. So ti bili tvoji lasje vedno všeč in kaj ti predstavljajo?
V bistvu sem jih imela vedno za malce samoumevne glede na to, da imam v tem oziru kar dobre gene po obeh straneh, tako da smo doma živeli v prepričanju, da pač imaš goste lase, s katerimi ni veliko težav. Morda sem v puberteti, ko me je kaj drugega motilo ali vse drugo na določeni točki, ugotovila, da imam glede las pa malce sreče. Mogoče sem si kdaj želela imeti temne, saj sem vedno občudovala amazonske ženske, ki so bile čisto nasproten tip meni kot svetlolaski, ampak to je bila ena faza odraščanja, ki je pač minila. Nisem pa nikoli eksperimentirala z lasmi, ne z barvo, ne s frizuro ali z dolžino. Slednja je enaka že celo življenje. Nikoli nisem imela takih faz v življenju ali potrebe, da bi spremembe izživljala na svoji zunanji podobi.
6. Razmišljaš, da bi si lase mogoče kdaj ostrigla?
Ja, spogledujem se s to idejo. Blazno všeč so mi ženske s kratkimi lasmi. Sicer mislim, da to nisem jaz, ampak ta srednja dolžina mi je všeč in deluje lahkotno, zato se mi zdi, da se bom na neki življenjski prelomnici tudi sama opogumila za ta korak. Ko pridem do svoje frizerke, ki me zelo dobro pozna, ji vsakič znova povem, da je mogoče napočil čas za to, vendar mi vsakič odgovori, da mi bo žal, ker ne bom imela svojih nikoli več tako dolgih. Reče mi, da naj še malce počakam, ker še nisva pripravljeni, saj ona bolj čuva moje lase kot jih sama.
7. Imaš v rokavu kakšen lepotni trik, ki nam ga lahko zaupaš?
Sama uporabim masko vedno kot del predhodnega tretmaja. Ovijem jih v figo, skupaj s toplo tetra pleničko, pogreto v pečici, in masko nanesem na lase, nato pa se odpravim spati. Naslednji dan, ko se zbudim, si jih operem s šamponom. Zdi se mi, da toplota v kombinaciji s temi aktivi v maski, lase res nahrani od znotraj. Sicer pa s kakšnimi domačimi pripravki za obraz in podobno nisem nikoli eksperimentirala. Tudi prehrana ima zelo pomemben vpliv. Pri sebi sem ugotovila, da se nekako lepše staraš, da je koža bolj nahranjena, da lasje bolj sijejo ter so močnejši, če popaziš na prehrano in premišljeno uživaš še kakšne določene dodatke.
8. Ali imaš kakšen lepotni ideal, ki ti je osebno blizu?
Pravzaprav ne. Najbolj primerjam sama sebe v različnih obdobjih, ampak ne tako nerealno sebe pred petnajstimi leti in danes, ampak mogoče že med posameznimi dnevi in spet bolj po počutju. Sem klasik pri vseh stvareh in nisem tip ženske, ki bi eksperimentirala, na primer s senčilom za oči ali z barvo las, temveč se držim določenih enih in istih izdelkov, kar se tiče videzov pri ličenju in stila oblačil. Če se v tem dobro počutim, nimam niti potrebe po spremembi. Morda delam bolj na določenih svojih posebnostih, lastnostih in recimo piljenju določenih osebnostnih specifik, ki bi jih rada zoptimzirala, ne pa toliko na zunanji podobi, to pride kot posledica.
9. Potem nisi imela nikoli kakšne lepotne nesigurnosti?
V puberteti so me res motile moje pegice in sem bila zelo vesela, ko so mi jih za potrebe kakšnega slikanja s pudri prikrili, saj sem si bila na fotografijah bolj všeč brez njih. Danes pa se mi zdi, da me ravno te delajo malce drugačno in jih jemljem kot del mene. Morda me naredijo malce mlajšo, obenem pa je to lastnost, ki jo povezujemo z nagajivostjo, s Piko Nogavičko. K tej moji odgovornosti in resnosti prav paše malce nasprotja v tem smislu.
10. Na katero svojo osebno lastnost si najbolj ponosna?
O tem sem morala zdaj prav razmisliti. Vem, katero lastnost izkoreninjam, to je perfekcionizem. Pripeljal me je daleč, kar se tiče uspehov, vendar sem zanj tudi plačala svojo ceno. Ne vem, če bi lahko izpostavila eno lastnost, gre namreč za skupek lastnosti, ki pridejo do izraza, sploh v odnosih, ker nate vplivajo še drugi ljudje. Zdi se mi, da je blazno pomembno, kakšne lastnosti ima recimo tvoj mož, če z njim preživljaš veliko časa. Morda namreč določena moja lastnost ni tako superiorna, ampak je ravno v kombinaciji z njegovo, ki je moji nasprotujoča, tista, ki daje potem zmagovalno kombinacijo. Tako delujemo, zato ni ene izrazite stvari, ampak je v bistvu ta soodvisnost drug do drugega tista, ki prevlada in to, da si dovolj fleksibilen, da nek odnos vzdržuješ, da si se pripravljen prilagoditi in tudi sam delati na sebi v tem smislu. Mogoče sem na to najbolj ponosna, da res delam na sebi, da nimam enega zavedenega stanja, s katerim sem zadovoljna, ampak ves čas brcam in odkrivam, kako lahko še zrastem. Da lahko rečem, ko pogledam deset let nazaj, da sem naredila v teh letih določene korake, ki niso povezani s tem, kar piše na vizitki.
11. Lahko mogoče z nami deliš še svoj prvi vtis ob uporabi The Royal Affair izdelkov?
Sama se držim načela “ne spreminjaj, kar deluje” in sem vedno malce skeptična, ko gre za nove izdelke. Nimam potrebe po tem, da stalno nekaj testiram, sem pa želela dati priložnost tej blagovni znamki že zato, ker je slovenska, za razliko od izdelkov, ki sem jih prej uporabljala. Kar se tega tiče, sem z leti veliko bolj patriot in sem rada ambasadorka slovenskega znanja. Zdi se mi pomembno, da ne komuniciramo le tega, da je vse drugo boljše, ampak se znamo pohvaliti tudi s svojimi izdelki, zato sem si želela spremembe po tej strani. Prvi vtis ob uporabi šampona je bil, da to ni za moje lase, ker sem mislila, da bom porabila pol tube izdelka, da si lase operem, ker je imel moj prejšnji šampon sulfate in se je veliko bolj penil. Nato pa sem ugotovila, da se malce vseeno speni in penjenje ni pogoj, da je lasišče čisto, temveč je to prej navada. Balzam mi je bil na začetku malce premalo, ker sem bila navajena na masko za lase, zato sem začela z uporabo kombinacije šampona in maske, ki me je čisto navdušila. Z mojo prej omenjeno tehniko zavijanja las in tem, da pustim masko na laseh čez noč, dosežem res super učinek. Tudi moja frizerka je to opazila in mi rekla, da imam res zdrav las, ki ne potrebuje striženja, ker je po dolžini nahranjen in navlažen. Navdušena sem nad to masko in komaj čakam, da o njen raztrobim še širši skupnosti, ker me o tem ogromno sprašujejo. Poleg tega izdelki ne vsebujejo umetnih snovi, kar mi je v času nosečnosti še posebej pomembno. Pomislila sem, da če že pazim na izvor hrane, zakaj ne bi še malce bolj na izvor izdelkov tudi pri laseh, ker konec koncev gre vse čez pore v obtok in tako naprej. Všeč pa mi je tudi embalaža, ki je trajnostna, kar je le še dodatni plus.